Tramvajski voz št. 1

Pogonski voz z oznako št. 411 velja za najstarejši še obratujoč tramvaj v Evropi.
Ko je 9. septembra 1902 družba SOCIETA’ ANONIMA delle PICCOLE FERROVIE (Anonimna družba manjših železniških prog) uvedla tozadevno progo, je vagon, eden od šestih vozil začetnega voznega parka, pridobil številko 1.

Mehanski del je izdelalo podjetje GRAZEN UNION FABRIK (Graško združenje tovarn), ki je proizvedlo tudi tramvajske vozove za tržaško družbo SOCIETA’ del TRAMWAY ELETTRICO COMUNALE (Družba za občinski električni tramvaj), za električno opremo pa je poskrbelo OSTERREICHISCHE UNION ELEKTRICITATS GESELLSCHAFT (Avstrijsko združenje električnih podjetij).
Takraten videz tramvaja se je razlikoval od današnjega, saj čelni stranici nista bili opremljeni z zaščitno konstrukcijo za voznika. Slednji je stal popolnoma na odprtem in bil tako izpostavljen neugodnim vremenskim razmeram. Ob slabem vremenu je nosil veliko neprepustno pelerino, s katero je ščitil sebe in stikalno omarico.

Nekaj let pozneje, in sicer leta 1908, so tramvajske vozove čelno zasteklili, kasneje pa so malenkost podaljšali ogrodje voza in s tem povečali začetno kapaciteto do 44 potnikov.
Okoli leta 1937 so začeli voziti novi pogonski vozovi na vozičkih (uporabljajo se še danes), tramvaj št. 1 je bil zato odslužen in preurejen v intervencijski voz, ki so ga kot takega uporabljali za popravila pokvarjenih pogonskih vozov (vleka) in za vzdrževanje kontaktnih vodnikov voznega omrežja (na strehi je bila nameščena posebna ploščad).

Leta 1992 je osebje tramvajske proge v celoti restavriralo vozilo. V novi preobleki značilne zelene barve, ki je bila uvedena na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja, je tramvaj ponovno vozil ob devetdeseti obletnici obratovanja proge. Tramvajski voz je opremljen z dvema motorjema, z njim pa se lahko popelje do 28 sedečih potnikov.

Tramvajski voz št. 6

V sklopu praznovanj za stoto obletnico tramvajske proge Trst-Opčine, septembra 2002, so se začela dela za obnovo drugega zgodovinskega tramvajskega voza iz leta 1902, ki je neaktiven stal v Železniškem muzeju pri Sv. Andreju.

Vozilo, ki je do konca 60-ih let prejšnjega stoletja obratovalo kot intervencijski voz (imenovan »stolpni voz«), so leta 1992 prostovoljci tržaškega Železniškega muzeja v celoti obnovili. Zaradi dotrajanosti in izpostavljenosti vremenskim vplivom je bil tramvaj v tako slabem stanju, da je bilo njegovo restavriranje nujno potrebno.

Po zaključku predano opravljenega zahtevnega in natančnega restavriranja, ki so ga finančno omogočili Konzorcijska prevozna družba – Azienda Consorziale Trasporti(lastnica vagona), Trieste Trasporti S.p.A. (upravitelj tramvajskega prevoza), Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Fundacija tržaške hranilnice – Fondazione Cassa di Risparmio di Trieste in ladjedelniška družba Officina Navale Quaiat S.r.l., je bil vagon št. 6 znamenitega openskega tramvaja končno predan skupnosti.
Restavratorski poseg se je pričel s preučevanjem in zgodovinskim raziskovanjem po krajevnih in avstrijskih zgodovinskih arhivih in muzejih, sledilo je načrtovanje del, in končno dejanska obnova voza.

Tudi sam proces restavriranja je bil razdeljen na tri sklope: elektromehanske in mehanske komponente, mizarska in tesarska dela ter dodatke oz. notranjo opremo.
V skladišču družbe Trieste Trasporti S.p.A. so odkrili originalne električne motorje, ki so bili v celoti skrbno pregledani tako kot so bile pregledane in obnovljene originalne stikalne omarice. Tako je bilo mogoče obnoviti električno napeljavo z uporabo sodobnih materialov in predpisov po originalnem električnem načrtu.

Mizarska dela so obsegala izgradnjo nove lesene kabine na podlagi originalnega modela, saj je bila prvotna kabina tako močno poškodovana, da je ni bilo mogoče popraviti.
Kabina je bila izdelana z uporabo istih lesnih vrst kot pred enim stoletjem, in sicer ogrodje kabine in pod so iz macesna, klopi in del poda iz hrasta, strop in notranja ter zunanja oprema iz mahagonovine, okrasni rob nadgradnje pa iz tikovine. Skupno je bilo uporabljenih nad 5 m3 lesa.

Rekonstrukcija je zvesta originalu in estetsko dovršena.
Vsi mehanski elementi so bili natančno pregledani in obnovljeni po starih originalnih načrtih. Notranjo opremo sestavljajo zveste replike originalnih bronastih in medeninastih dodatkov ter lestencev, ki jih je izdelala dunajska tovarna.

Originalno jekleno ogrodje je bilo v celoti pregledano, obrabljeni ali pokvarjeni deli pa so bili popravljeni po postopku vročega kovičenja, saj električno spajanje takrat še ni bilo izumljeno.
Šasija je bila lakirana v originalnem barvnem odtenku, ki je bil uporabljen do prve polovice 20-ih let prejšnjega stoletja.

Posebno zanimiva je rekonstrukcija tokovnega odjemnika, pri katerem je bil zvesto obnovljen že obstoječi svojevrstni sistem izmetov in vzvodov.
Za restavratorski poseg je bilo potrebnih skupno 8.000 ur dela specializiranih strokovnjakov, ki so delo opravili z nadpovprečno skrbjo za najmanjše detajle, kakršna je bila značilna v starih časih.

Danes se Trst lahko ponaša z dvema še obratujočima zgodovinskima tramvajskima vozovoma, št. 1 in št. 6, ki ju lahko združenja ali zasebniki najamejo za različne prireditve, svečanosti ali druge pomembne dogodke.

Kratka zgodovina

09/09/1902

Uradna otvoritev električne tramvajske proge, opremljene z zobato vzpenjačo, ki vozi po odseku trg Škorklje-vrh Škorklje, in z dvosmernimi pogonskimi vozovi avstrijske proizvodnje.

1906 – 1936

Podaljšanje proge od tedanje končne postaje na Narodni ulici do železniške postaje na Opčinah.

26/04/1928

Začne obratovati žična vzpenjača, ki nadomešča zobato vzpenjačo.

1935 – 1936

Začne obratovati 5 pogonskih vozov na vozičkih, proizvedenih pri tovarni Officine Meccaniche STANGA – T.I.B.B. (Tecnomasio Italiano Brown Boveri).

1942

Obratovati začneta dva dodatna pogonska vozova na vozičkih istega proizvajalca kot prejšnji vagoni.

06/03/1978

Po obnovi infrastrukture žične vzpenjače začne tramvaj ponovno obratovali. Zamenjajo žično infrastrukturo in ščitna vozova (faza 1).

14/06/1984

Zaključitev del za tehnično prilagoditev žične vzpenjače ministrskim predpisom, v sklopu katerih je vgrajen avtomatski sistem za vodenje in nadzor (faza 2).